VI. Najbolj prizadeti sektorji

Strukturno pomanjkanje delovne sile je različno prizadelo določene sektorje. Od 10,5 milijona prostih delovnih mest v ZDA, o katerih so poročali novembra lani, jih je bilo največ v poslovnih storitvah (2 milijona s stopnjo prostih delovnih mest 8,3 %), sledita zdravstvo (1,9 milijona s stopnjo prostih delovnih mest 8,5 %) in IKT (s stopnjo prostih delovnih mest 6,4 %). V zadnjem desetletju so se stopnje prostih delovnih mest za vse te poklice podvojile. Poleg tega je zaradi velikega svetovnega povpraševanja postala logistika pomemben dejavnik ustvarjanja delovnih mest.

Eden od sektorjev, ki se očitno zmanjšuje (razen v ZDA) je primarni sektor. Rast predelovalnih dejavnosti je bila po svetu različna. V nekaterih državah je bila še naprej jasno gonilo ustvarjanja delovnih mest (Nemčija, Italija, Španija, Poljska in Japonska), medtem ko je v drugih državah nazadovala (Brazilija in ZDA).

V letu 2022 je 4,2 milijona Američanov delalo na področju računalniškega programiranja in sorodnih dejavnosti. To je 103 % več kot leta 2012 in odraža trend rasti, ki naj bi se nadaljeval tudi v naslednjem desetletju. Podobno se pričakuje močna rast v zdravstvu, ki se že vrsto let sooča s strukturnim pomanjkanjem kadrov. Ker se pričakovana življenjska doba podaljšuje in ljudje ostajajo aktivni tudi v starosti, se bo povpraševanje po zdravstvenih delavcih ustrezno povečalo. Tudi rast v gradbeništvu in trgovini se je povečala za 31 % oziroma 45 %, kar je zaznamovano z nestabilnim pomanjkanjem kadrov.

VII. Rast visokokvalificiranih delovnih mest

V zadnjem desetletju je bilo v skupini držav, ki jih preučuje OECD, ustvarjenih 66 milijonov delovnih mest, rast pa je bila zabeležena na vseh trgih. Največji delež povečanja - 55,7 milijona - je bilo na delovnih mestih, ki so jih zasedali delavci z visokošolsko izobrazbo. To je posledica digitalizacije in tehnološkega napredka, zaradi katerih nastajajo delovna mesta, ki zahtevajo specializirana znanja in spretnosti. Od skupnega števila ustvarjenih delovnih mest pa jih je 14,6 milijona zahtevalo srednje zahtevna znanja in spretnosti.

Nasprotno pa je bilo v zadnjem desetletju izgubljenih skoraj 6,1 milijona nizko kvalificiranih delovnih mest. Posledično so se zmanjšale zaposlitvene možnosti za delavce z nižjimi stopnjami izobrazbe. To vodi tudi v povečevanje vrzeli v znanju in spretnostih ter morebitne neenakosti med prebivalci.

Na vseh izbranih trgih je bila rast osredotočena na višje kvalificirana delovna mesta. Na Nizozemskem, na primer, se je število za ljudi s samo osnovno izobrazbo 10 % med letoma 2012 in 2022 zmanjšalo na 1,9 milijona delovnih mest. Za ljudi s srednjo izobrazbo bo izguba znašala približno 10 %, s 3,6 milijona na 3,3 milijona. Za osebe z visoko izobrazbo se je rast več kot podvojila, in sicer z 1,9 na 4,1 milijona.

VIII. Zadrževanje starejših delavcev.

Ker se bo delovna sila v prihodnjih desetletjih še naprej starala, bo ohranjanje starejših delavcev ključnega pomena za ublažitev vse večjega strukturnega pomanjkanja kadrov. Podatki OECD kažejo, da je od leta 2017 zaposlenost oseb, starih od 55 do 64 let, na splošno stabilna, z majhnimi vsakoletnimi nihanji. Na splošno jih približno 60 % ostaja aktivnih na trgu dela, kar je bistveno več kot leta 2007.

Ni presenetljivo, da je država z najvišjim deležem starejših zaposlenih Japonska, kjer je bilo leta 2022 več kot tri četrtine starejših od 55 do 64 let še vedno zaposlenih. Sledita ji Nemčija (73,3 %) in Nizozemska (73,2 %). Med državami z najnižjim odstotkom so Italija (55 %), Belgija (56,7 %) in Francija (56,9 %).

Še bolj pomenljivo pa je, da ogromno število ljudi, starih 65 let in več, še vedno dela, pri čemer je Japonska ponovno v ospredju. Podatki OECD 2021 so pokazali, da je na trgu dela še vedno približno 13,6 % starejših Japoncev, sledita Južna Koreja s 13 % in ZDA s 6,6 %.

IX. Migracije visokokvalificiranih delavcev in kadrovska središča

Glede na upadanje števila delovno sposobnega prebivalstva in nižje stopnje prebivalstva ter nižje stopnje aktivnosti med starejšimi delavci so nekatere države dale prednost priseljevanju kot rešitvi problema pomanjkanja nadarjenih delavcev. Trgi, kot so Kanada, Nemčija in ZDA, še naprej širijo svojo delovno silo kljub stagniranju stopnje rodnosti med domačim prebivalstvom.

Z izjemo Poljske se je število tujih delovno sposobnih prebivalcev znatno povečalo, v nekaterih državah za 20 % ali več. V zadnjih desetih letih se je tako število prebivalcev skupaj povečalo za 17,5 milijona.

Poleg mobilnosti kadrov bodo pri zmanjševanju pomanjkanja ključno vlogo igrale tudi razvijajoče se prakse na področju dela na daljavo in hibridnega dela. Podjetja z delovnimi politikami, ki temeljijo na načrtovani prožnosti, izboljšujejo svoj dostop do kadrov in optimizirajo kombinacijo virov na delovnem mestu in zunaj njega.

Koriščenje kadrov, ki se lahko nahajajo kjer koli na svetu, pomeni tudi, da bodo nekateri trgi okrepili svojo vlogo središč za kadre. Trgi, kot so Indija, Poljska in drugi, bodo v prihodnosti morda bolj vpoklicani za opravljanje dela, ki se trenutno opravlja na tujih trgih. Ključna bo zlasti Indija, saj je njena demografija veliko mlajša od večine drugih razvitih trgov.

X. Priložnosti, ki jo ponuja umetna inteligenca

Avtomatizacija in najbolj inovativne tehnologije, zlasti umetna inteligenca, imajo zelo pomemben vpliv na trg dela, vendar tega ni čutiti enako v vseh državah ali poklicih. V povprečju je 14 % sedanjih delovnih mest izpostavljenih visokemu tveganju avtomatizacije, medtem ko bo 32 % delovnih mest zaradi avtomatizacije doživelo znatne spremembe - tako na področju funkcij, ki jih opravljajo, kot na področju zahtevanih znanj in spretnosti.

Če analiza posebej vključuje umetno inteligenco, med najbolj izpostavljenimi poklici niso le poklici znanstvene in tehnološke narave, temveč tudi vodstveni, ekonomski in pravni poklici. To ne pomeni, da bodo ti poklici izginili. Nasprotno, nedavne študije kažejo, da tam, kjer je uporaba tehnologije intenzivna, obstaja pozitivna povezava med izpostavljenostjo poklicev umetni inteligenci in rastjo zaposlenosti.

Prišlo bo do prehodnega obdobja, v katerem bodo nekateri delavci premeščeni. Tisti, ki se lahko hitro prilagodijo novim delovnim zahtevam, bodo v spremenjenem svetu dela najverjetneje uspeli s prekvalifikacijo in izpopolnjevanjem.

 

Povezava do članka...