I. Staranje delovne sile

Zaradi upokojitve "baby-boomerjev" in s padanjem stopnje rodnosti v večini industrializiranih držav, bo v naslednjem desetletju iz trga dela odšlo več ljudi, kot jih bo vstopilo, kar bo privedlo do primanjkljaja kadra. To je že dolgo trajajoč trend v državah, kot so Japonska, Italija in Nemčija, od začetka 2000-ih, in je eden od vzrokov za zastoj gospodarske rasti na teh trgih. V Nemčiji je migracija delno omilila posledice starajoče se delovne sile, vendar podatki za prihajajoča desetletja kažejo, da se bo populacija še naprej zmanjševala. Države, kot so Belgija, Francija, Nizozemska, Španija, Združeno kraljestvo in Poljska, sledijo enakemu trendu. Vse te države spodbujajo delavce v svojih 50. in 60. letih, da ostanejo na trgu dela, pri čemer dosežejo različno stopnjo uspeha. V Združenih državah Amerike se bo delovna sila še naprej povečevala, čeprav s svojim najpočasnejšim tempom v tem stoletju. Države z liberalnimi migracijskimi politikami, kot sta Kanada in Avstralija, se bodo lahko izognile demografski vrzeli. Toda tudi v državah z številnim prebivalstvom, kot sta Brazilija in Indija, podatki o delovni sili kažejo na morebiten deficit pomanjkanja kadra v prihodnosti.

II. Starost populacije

V številnih velikih gospodarstvih število delovno sposobnega prebivalstva upada že desetletja. Trend je zaskrbljujoč v Nemčiji in Franciji, kjer projekcije kažejo precejšen padec števila delovno sposobnih do leta 2050. Podobno se dogaja v Italiji in na Poljskem, vendar v manjši meri. Po tem desetletju bosta tudi Španija in Belgija začeli doživljati skromen upad. Opazna izjema je Nizozemska, kjer bo v istem obdobju prišlo do postopne rasti.

V kontrastu bo Japonska nadaljevala strm upad, saj bo imela najstarejše prebivalstvo med velikimi gospodarstvi. Njihovo delovno sposobno prebivalstvo naj bi se zmanjšalo s 87,2 milijona leta 1995, na 57,1 milijona leta 2050.

Medtem ko so projekcije za ZDA, Kanado in Avstralijo bolj pozitivne za naslednjih nekaj desetletij, bo rast počasna, a dosledna. Podatki kažejo, da bodo glavni dejavniki rasti priseljenci, ki se bodo pridružili delovni sili v teh državah.

Pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnega prebivalstva v naslednjih desetletjih bo pomenilo veliko breme za tiste, ki bodo ostali zaposleni. Hitro naraščanje deleža starostne odvisnosti bo prizadelo številne industrializirane države, pri čemer se bodo v nekaterih močno povečali stroški oskrbe starejših. Ta trend bo še posebej izrazit v ključnih evropskih državah, kot so Italija, Francija in Nemčija, ki se že zdaj spopadajo z visokim razmerjem zaradi staranja prebivalstva. V Evropi bo do leta 2050 delež starega prebivalstva različen, od 46 % na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu do 71 %, v Italiji in 59 % v Španiji. Na Japonskem bo razmerje med vsemi večjimi gospodarstvi najvišje, saj bodo starejši predstavljali 79 % delovno sposobnega prebivalstva. Tudi v državah, kot so Avstralija, Kanada in ZDA, ki imajo pozitivne projekcije prebivalstva, se bo razmerje med njimi povečalo, čeprav na zmerni ravni. V Indiji in Braziliji se bo razmerje v primerjavi z drugimi industrializiranimi državami povečalo minimalno.

III. Različne stopnje aktivnosti na trgih

Razpoložljivost kadra ni odvisna le od števila delovno sposobnega prebivalstva, temveč tudi od pripravljenosti ljudi za delo, ki se meri s stopnjo aktivnosti.

To merilo se v zadnjih letih v vseh državah ni razvijalo dosledno. V nekaterih državah - Avstralija, Nizozemska, Belgija, Japonska, Brazilija in Argentina - so stopnje sčasoma ostale stabilne, kar kaže na zdravo vedenje njihovih delovno sposobnih odraslih.

V drugih državah, kot so Francija, Kanada in Španija, so se stopnje aktivnosti v zadnjem desetletju znižale, kar kaže na vse večjo nepripravljenost za sodelovanje na trgu dela. Na teh dveh evropskih trgih je to še posebej problematično, saj se število delovno sposobnega prebivalstva že zmanjšuje, zato nižje stopnje aktivnosti le še povečujejo izziv pomanjkanja kadra.

Na večini razvitih trgov se stopnje aktivnosti od leta 2010 zmanjšujejo, saj se ljudje umikajo iz delovne sile. Najbolj opazen dolgoročni trend je opazen v ZDA, kjer se je aktivnost tega demografskega jedra od začetka stoletja zmanjšala za 3 %. Vendar se pojavlja tudi nasprotni trend. Na trgih, kot sta Japonska in Nemčija, so se od leta 2000 nekateri segmenti starostne skupine 65+ odločili, da bodo še naprej delali, kar je pomagalo zmanjšati pomanjkanje kadra v številnih panogah.

IV. Zgodovinsko nizka brezposelnost

Kljub nedavni upočasnitvi zaposlovanja je stopnja brezposelnosti po vsem svetu še vedno nenavadno nizka. V državah članicah OECD so blizu zgodovinskim ravnem. V mnogih od teh držav je stopnja brezposelnosti dejansko najnižja v zadnjih 20 letih.

Zlasti v Nemčiji, ZDA, Združenem kraljestvu, na Japonskem in v Kanadi še vedno primanjkuje kadra na številnih delovnih mestih. Pomembni izjemi (od visokih stopnjah zaposlenosti) sta Španija in Italija, kjer so nadpovprečne stopnje ljudi brez dela postale pravilo.

V državah, kot so Japonska (2,4-odstotna stopnja brezposelnosti), Poljska (2,9 %), Nemčija (3,0 %), ZDA (3 %), Avstralija (3,5 %) in Nizozemska (3 %), je trenutno polna zaposlenost, kar pojasnjuje, zakaj je bilo v zadnjih dveh letih težko zapolniti prosta delovna mesta. Čeprav je nekatere od teh držav zajel strah pred recesijo, so njihovi trgi dela ostali odporni, pomanjkanje pa je še vedno prisotno.

V. Naraščajoče število prostih delovnih mest

Rahlo zmanjšanje stopnje prostih delovnih mest v letu 2023 ni ublažilo težav, povezanih s pridobivanjem specializiranih in nekaterih standardnih znanj in spretnosti. V zadnjem desetletju, zlasti pa v obdobju po pandemiji, se je na trgu dela skoraj povsod povečala stopnja prostih delovnih mest. Težave pri zaposlovanju kadra s tehničnim in prihajajočim znanjem, kot je umetna inteligenca, so se povečale, saj povpraševanje presega ponudbo.

V državah, kot so Belgija, Nizozemska in Nemčija, je stopnja prostih delovnih mest trenutno višja od 4 %. V ZDA je ta stopnja skoraj dvakrat višja in znaša 7 %, kar predstavlja resno težavo za ameriške delodajalce. Na vseh teh trgih dolgotrajne stopnje nezasedenosti vplivajo na operativno uspešnost, ustvarjanje prihodkov in inovacije.

Opaziti je, da se je v številnih državah v zadnjih dveh letih resnost izziva prostih delovnih mest močno povečala. Čeprav pomanjkanje talentov ni nastalo s pandemijo, se je očitno poslabšalo in v večini držav je stopnja prostih delovnih mest zdaj dvakrat višja kot v prejšnjem desetletju.

Sledi....

 

Povezava do članka...