Razumevanje pomanjkanja kadra
Objavljeno: 25.01.2024
Po vsem svetu se mnogi industrializirani trgi soočajo z hitro starajočim se prebivalstvom in delovno silo. Demografija številnih držav napoveduje družbene izzive, pri čemer je pomanjkanje kadra ena od najzahtevnejših posledic te dolgotrajne spremembe. Počasnejša migracija v zadnjih treh letih zaradi pandemije omejuje gibanje talentov, kar dela globalni trg dela manj učinkovit.
Hitrost staranja svetovnega prebivalstva je nedvomna.. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se bo od leta 2015 do 2050 delež svetovnega prebivalstva, starejšega od 60 let, skoraj podvojil, in sicer z 12 % na 22 %. V Evropi se delež prebivalstva, starega 65 let ali več, povečuje v vsaki državi članici EU. Do leta 2050 bo ena od štirih oseb v Aziji in na Pacifiku starejša od 60 let. Med letoma 2010 in 2020 je bila starostna skupina 65 let ali več v ZDA priča največjemu desetletnemu prirastu.
Poleg tega staranje prebivalstva v nekaterih najbolj rastočih državah na svetu gospodarstva ne nadomeščajo z rojstvi. Od Evrope do Kitajske bodo padajoče reproduktivne stopnje povzročile dolgoročne skrbi glede delovne sile in posledično resne posledice za njihova gospodarstva. Japonska, ki ima najvišjo srednjo starost med vsemi glavnimi svetovnimi gospodarstvi, ima tudi eno najnižjih rodnosti, in sicer 1,26 otroka na žensko (potrebna stopnja za vzdrževanje populacije je 2,1).a
Predvideni odstotek starejših od 65 let v zrelih in razvijajočih se trgih
vir: OECD
Stopnja rodnosti v zrelih in razvijajočih se trgih
vir: OECD
Poglobitev strukturnega pomanjkanja kadra
Hitro staranje svetovne delovne sile, skupaj z upadom rodnosti, nakazuje, da bo pomanjkanje kadra endemično za trg dela v prihodnjih letih in desetletjih. Ko se demografija države stara, se število ljudi, ki so na voljo za sodelovanje na trgu dela, zmanjšuje zaradi upokojitev, invalidnosti in smrti. Od leta 2008, ko smo dosegli najvišje ravni, se je odstotek delovno sposobnega prebivalstva (starost 15 do 64 let) v državah OECD postopoma zmanjševal. Po nekaterih prognozah bodo starejši ljudje predstavljali več kot četrtino zaposlenih v državah članicah G7. Do leta 2030 bo 150 milijonov delavcev, starih 55 let ali več. Hkrati pa se delež mlajših delavcev (starost 15 do 24 let) v teh državah zmanjšuje.
Demografski podatki kažejo na tri trende, ki bodo še naprej obremenjevali sposobnost trga dela, da zagotovi dovolj delavcev za rastoče gospodarske potrebe:
- Povečanje upokojitev v številnih industrializiranih trgih po vsem svetu, kar vodi v pomemben izstop delavcev.
- Hitro staranje svetovne delovne sile in posledičen vpliv na mobilnost talentov za zapolnitev prostih delovnih mest.
- Nadaljnji upad dejavnosti delovne sile, ki se je pospešil med pandemijo, saj se ljudje odločajo ali upokojijo prej, kot se je pričakovalo, ali zmanjšujejo število delovnih ur.
Dolgoročni vpliv pomanjkanja kadra pomeni, da se težava ohranja tudi med gospodarskimi krizami, in sicer pri vseh oblikah dela, vrstah dela in kvalifikacijah. Nižja dejavnost delovne sile in stopnje brezposelnosti povečujejo strukturno vrzel na trgu dela. Dejansko so po podatkih OECD stopnje brezposelnosti v članicah ostale pod 5 % do julija 2023, skoraj rekordno nizko, kljub ohlajanju svetovnega gospodarstva. Jasen primer strukturne narave pomanjkanja kadra najdemo v ZDA, kjer število prostih delovnih mest presega število brezposelnih od leta 2018. Julija 2023 ostaja ta razmerje pri 1,5 delovnega mesta na vsako brezposelno osebo.
Posledice se razlikujejo glede na sektor in panogo
Učinki staranja delovne sile se bodo najbolj čutili v sektorjih ki so že pod pritiskom glede zagotavljanja nadarjenih kadrov. Na primer, v ZDA so to poslovne storitve, zdravstveno varstvo in informacijske storitve. Leta 2022 je bilo od 10,4 milijona prostih delovnih mest v ZDA približno 2 milijona v sektorju strokovnih in poslovnih storitev, sledijo pa jim 1,9 milijona v zdravstvu. V teh sektorjih imajo vloge, kot so splošni zdravniki, davčni pripravljavci in strokovnjaki za revizijo, tudi ene najvišjih srednjih starosti med vsemi poklici.
Panoge, ki zahtevajo intenzivno fizično delo, bi lahko najbolj trpela zaradi starajoče se delovne sile. Na primer, kmetijstvo, rudarstvo, gradbeništvo in drugi sektorji se srečujejo s pritiskom, da bi našli nadomestila za upokojene delavce, ki običajno zapustijo trg dela pri mlajši starosti kot zaposleni v pisarnah. Kot primer, povprečna starost kmetov v ZDA je bila v zadnjem popisu sektorja 57,5 let; to je bilo za 1,2 leti več kot v prejšnjem pregledu. V Združenem kraljestvu se je število gradbenih delavcev nad 60 let povečalo hitreje kot katerakoli druga starostna skupina.
Čeprav starajoča se delovna sila predstavlja izzive za oblikovalce politik in delodajalce, nekaj pozitivnih trendov lahko pomaga omiliti nekatere negativne učinke starajoče se demografije. Od leta 2001 se je delovna doba v Evropi podaljšala. Podoben trend se dogaja tudi v Aziji, kjer se starost za upokojitev premika v Kitajski, Južni Koreji in na Japonskem. Spodbujanje starejših delavcev, da odložijo upokojitev, lahko ključno prispeva k zmanjšanju pomanjkanja talentov.
Poleg tega lahko sprejetje migracijskih politik za privabljanje več visoko kvalificiranih delavcev pomaga omiliti starajočo se delovno silo. Na primer, tuja delovna sila v ZDA je postala vse pomembnejše za njihov trg dela, od leta 2000 pa so se povečale z 20 milijonov (14,6 % celotnih zaposlitev) na 31 milijonov (19,6 %) leta 2022. Hkrati se je odstotek tistih z višjo stopnjo izobrazbe povečal s 33 % na 47 %.